Najlepše ljubezenske pesmi 

Ljubim te (Paul Éluard)

 

Ljubim te za vse ženske, ki jih nisem poznal

Ljubim te za vse čase, ki jih nisem živel

Za vonj širokega morja in vonj svežega kruha

Za sneg, ki se topi, za prve cvetlice

Za čiste živali, ki jih človek ne plaši

Ljubim te, da bi ljubil

Ljubim te za vse ženske, ki jih ne ljubim

 

Kdo me odraža, če ne ti, saj se vidim tako malo

Brez tebe ne vidim nič drugega kot pusto raztegnjenost

Med nekoč in danes

Bilo je toliko smrti, ki sem jih prečkal na slami

Nisem mogel prebiti zidu mojega ogledala

Moral sem se naučiti življenje počasi, besedo za besedo

Kot se pozablja

 

Ljubim te za tvojo modrost, ki ni moja

Za zdravje

Ljubim te nasproti vsemu, kar je samo iluzija

Za to nesmrtno srce, ki ga nimam

Misliš, da si dvom, a si le razum

Si veliko sonce, ki mi stopi v glavo

Ko sem prepričan vase.

 

Prisega (Marceline Desbordes-Valmore)

 

Idol mojega življenja,

Moja muka, moje veselje,

Povej mi, ali tvoja želja

Sovpada z mojim hrepenenjem?

Ker te ljubim v lepih dneh,

Te želim ljubiti vedno.

 

Daj mi upanje;

Jaz ti ga vračam.

Nauči me vztrajnosti;

Jaz te naučim ljubezni.

Ker te ljubim v lepih dneh,

Te želim ljubiti vedno.

 

Bodi za srce, ki te obožuje,

Edini spomin;

Še enkrat ti obljubim

To, kar imam v prihodnosti.

Ker te ljubim v lepih dneh,

Te želim ljubiti vedno.

 

K tvoji duši pritegnjen

S srečnim najlepšim prevozom,

Na tvoj oboževan ust

Pusti me še enkrat reči:

Ker te ljubim v lepih dneh,

Te želim ljubiti vedno.

 

 

To, kar ljubim bolj kot življenje, si ti (Eugène Goubert)

 

Ljubim cvet, ki se bo razcvetel,

Novo travo in prvo listje,

Metulja, podoba užitka,

Ljubezenske pesmi ptic iz gozda;

 

Rada sanjam, ko dan beži

Ob potočku, ki nežno šepeta,

Ljubim zvezdo, napoved noči,

Njene žarke tolažijo naravo;

 

Ljubim kristalno modrino jezera,

Ljubim pesmi pastirice v dolini.

Snežen vrh pod sončno svetlobo,

Večerni odmev in rahel vetrič;

 

Rad imam nežen glas mladega otroka,

Bele lase na osemdesetletnem čelu,

Ljubim veter, ki šumi po gozdu,

Skalo, ki jo bijejo jezni valovi;

 

A pravi sreči zame,

Misel, kjer se moje srce pozablja;

To, kar ljubim bolj kot življenje,

Si ti, vedno ti, samo ti!

​

​

Skupaj bova spala (Louis Aragon)

 

Naj bo nedelja ali ponedeljek

Večer ali jutro, polnoč ali poldne

V peklu ali raju

Ljubezni se podobajo ljubezni

Bilo je včeraj, ko sem ti rekel

Skupaj bova spala

 

Bilo je včeraj in bo jutri

Zate sem še vedno pot

Svoje srce sem položil v tvoje roke

S tvojim, kako hodi v trotu

Vse, kar ima človeškega časa

Skupaj bova spala

 

Moja ljubezen, kar je bilo, bo

Nebo je nad nami kot pregrinjalo

Objel sem te v svoje objeme

In toliko te ljubim, da trepetam

Dokler si želiš

Skupaj bova spala

 

 

Ljubi me s strastjo (François-Marie Robert-Dutertre)

 

Kar rad vidim, kar rad imam na tem svetu,

Kar rad vidim,

Ali želiš vedeti?

To so tvoje lepe oči, tvoja okrogla postava,

To so tvoje lepe oči,

Tvoje omamljive oči.

 

Še vam bom povedal, kaj mi je še všeč,

Še vam bom povedal,

Bolj kot katero koli zaklad,

To so tvoje nežne pesmi, tvoj tako nežen glas,

To so tvoje nežne pesmi,

Žalostne in ganljive.

 

Kar mi povzroča najslajši pijanski občutek,

Kar mi povzroča najnežnejšo vzburjenost,

Je videti, kako tvoje srce trepeta od nežnosti,

Je videti, kako tvoje srce

Trepeče od sreče.

 

Nazadnje, če želiš odgovoriti na moje gorečnosti,

Nazadnje, če želiš

Izpolniti vse moje želje,

Do zadnjega dne mi ohrani svojo dušo,

Do zadnjega dne

Me ljubi s strastjo.

​

​

Ljubezen (Pierre Grolier)

 

Sladka kot vonji, ki jih tvoji lasje radi,

Kot nežen pogled, ki ga vržeš name,

Kot ganljive besede, ki jih šepeta tvoja ustnica:

Slajša je moja ljubezen do tebe.

 

Sladka kot rdečica, ki obarva tvoje čelo

Ko prisegam, da bom večno živel pod tvojo oblastjo,

Kot utripi tvojega prsi, ki jih obožujem:

Slajša je moja ljubezen do tebe.

 

Sladka kot tvoj dih in kot tvoj nasmeh,

Kot tvoji dolgi poljubi, ki me napolnijo z vznemirjenjem,

Sladka kot tvoje priznanje, edino dobro, ki ga hrepenim:

Slajša je moja ljubezen do tebe.

 

Da, od vse sreče, ki cveti v življenju,

Od užitkov, ki sem jih vsak dan sanjal,

Od sanj, ki jih olepša tvoja ljubljena podoba:

Nič ni tako sladkega kot moja ljubezen!

 

Verjameš v kavo?

Verjameš v znake, v velike igre:

Jaz verjamem le v tvoje velike oči.

 

Verjameš v pravljice,

V nesrečne dneve, v sanje.

Jaz verjamem le v tvoje laži.

 

Verjameš v nekaj nejasnega Boga,

V nekega posebnega svetnika,

V določeno Molitev proti določeni nesreči.

 

Jaz verjamem le v modre

In rožnate ure, ki mi jih razkrivaš

V užitku belega nočnega časa!

 

In tako globoka je moja vera

V vse, kar verujem,

Da ne živim več kot zate.

​

​

Potrebujem te (Marc Delaure)

 

Tebe potrebujem, da me zbudi jutro,

Da počasi stopim iz sanj,

Tebe potrebujem, da najdem spanec

In nadaljujem nit sanj

 

Tebe potrebujem, da vstanem zjutraj

S celim srcem polnim omame

Tebe, v negotovi upi

Za muhe sreče

 

Tebe potrebujem, da mi podpreš pero

Da najdem prave besede

Tebe potrebujem, da prečkam meglo

In vzamem poti, ki se pojavijo

 

Tebe, v odsotnosti ali objemu

Za smeh in solze

Tebe potrebujem, da izbrišeš moje strahove

V tišini ali hrupu

 

Tebe potrebujem, da vzbudim svoja čutila

Vonj sanj, želja po vonjih

Za nežne dotike nedolžnosti

Tebe potrebujem, za okus življenja

 

Tebe potrebujem, za moj imaginarij

Za sanjarjenje o pokrajinah

Tebe potrebujem, da preletim Zemljo

Za čudeže potovanja

 

Tebe potrebujem, za strasti in želje

Za telo in misli

Tebe potrebujem, za užitek mesa

Za srečo, da se izgubim

 

Tebe potrebujem, da ti priznam svojo ljubezen

Tebe, da okusiva tišino

Tebe za noč, tebe za dan

Tebe, za vzlet plesa

 

Potrebujem te, moja ljubezen,

Tako vedno mislim nate

Besede manjkajo, vendar se ne boj,

Da bi sprejel priznanje brez zadržkov:

 

Potrebujem te, moja ljubezen.

​

​

Kelih ljubezni (Micheline Lantin)

 

V neskončnem krogu, v večnosti,

Pesem ljubezni za življenje,

Na poti usode se nasmehujem.

 

V koči mojih misli,

Dežnik zvezd na nebu.

Nežni začetki medenih noči.

 

Moja duša gola, se razvaja v nežnosti,

Na izgubljenih poteh sreče.

In se preda na tvojem pragu srca.

 

Ob sveči si želiva,

Plavati v reki tvojih poljubov.

Z dolgimi, omotičnimi vzdihljaji, se ljubiti.

 

Strast razplamti najini ognjeni srčici.

Ponesena z obnemoglostjo ljubezni, potopiti

Se v osvoboditev, v globino najinih duš.

Združenost naju dveh, najin združek.

 

Objemati se, uspavanka najini sreči.

Božati trenutni čas najinih strasti.

Luna, priča najine zveze, jo blagoslavlja.

In jutro objema najina dva zaspala telesa.

 

Biti tvoja, tvoja ljubimka, tvoja lepotica,

Dekle tvojih poti.

Ti in jaz, nesmrtni duši,

Napojena iz keliha ljubezni.

​

​

Ljubim angela z nežnimi očmi (Louis Oppepin)

 

Ljubim angela z nežnimi očmi in rjavimi lasmi,

Katerih glas me očara, katerih pogled me opije!

Moja duša ima dve želji: častiti jo in ji slediti!

Če bi njen srčni utrip slišal, bi Bog izpolnil moje želje.

 

Ima čare mladosti!

Milina se sveti na njenih potezah kot lep nebesni svet!

Vrlina ji nasmiha, lepota jo krona!

Zjutraj pomladi je kraljica cvetja!

 

Njen nasmeh je zame žarek lepega dneva!

Njen milosten gib me vznemirja in boža!

Ona gre mimo! ... moje srce trepeta v nedolžnem omamljenosti!

Vanjo sem položil vse: srečo, upanje, ljubezen!

 

 

Ne ljubim te kot rožo iz soli (Pablo Neruda)

 

Ne ljubim te kot rože iz soli,

topaze, strelasto cvetje in ognja širjenje:

kot ljubim določene stvari v temi,

je med senco in dušo, v skrivnosti, da te ljubim.

 

Ljubim te kot rastlino, ki ne cveti,

ki nosi v sebi, skrito, svetlobo teh cvetov,

in zaradi tvoje ljubezni živi v mojem telesu

zbran vonj, ki je prišel z zemlje.

 

Ljubim te, ne da bi vedel kako, ali kdaj, ali od kod,

ljubim te brez zadržkov, brez ponosa, brez težav:

tako te ljubim, drugače ne znam ljubiti,

 

Tako te ljubim, ne da bi bila jaz, ne da bi bil ti,

tako blizu, da je tvoja roka na mojem prsnem košu moja,

in tako blizu, da se tvoje oči zaprejo, ko spim.

​

​

Hvalnica Ljubezni (Jean de La Fontaine)

 

Vse v vesolju se vdaja Ljubezni;

Lepa Psiha, svojo dušo ji izročite.

Drugim bogovom ta bog kurjači,

In njihova moč je manj sladka od njenega plamena.

Za mlade srčke je to najvišje dobro

Ljubite, ljubite; vse drugo je nič.

 

Brez te Ljubezni, toliko očarljivih predmetov,

Zlate stene, gozdovi, vrtnice in studenci,

Nimajo nobenih čarob, ki ne bi bili otožni,

In njihove užitke so manj sladki od njenih žalosti.

Za mlade srčke je to najvišje dobro

Ljubite, ljubite; vse drugo je nič.

 

 

Če obstajaš (Jean-Pierre Villebramar)

 

Ni pomembno, če sem žalosten,

če obstajaš

 

kaj pomenijo ure

če obstajaš

 

kako minevajo ure dni

ure noči

 

ure odsotnosti, nato ponovno najdene čas

če obstajaš

 

če me prevzame utrujenost ljubezni

če obstajaš

 

utrujenost obstoja

če obstajaš

 

če sivi dnevi sledijo modrim

če obstajaš

 

Ni pomembno, če trpim

če obstajaš

 

da trpim

če obstajaš

 

da trpim

če obstajaš

 

da te ljubim brez upanja na povračilo

če obstajaš

 

da te ljubim

če obstajaš

​

​

Ljubim te tako, ljubim te tako (Fabre d'Églantine)

 

Ljubim te tako, ljubim te tako:

Nikoli dovolj tega ne morem izraziti,

In vendar to vedno znova ponavljam

Vsakič, ko diham.

Odsoten, prisoten, od blizu, od daleč,

"Ljubim te" je beseda, ki jo najdem:

Sam, s tabo, pred pričami,

Ali jo mislim ali dokazujem.

 

Narisati "ljubim te" na sto načinov

Je edino delo mojega peresa;

Tebe prepevam v mojih pesmih,

Tebe berem v vsaki knjigi.

Ko mi lepota ponudi svoje značilnosti,

Te iščem na njenem obrazu;

V slikah, v portretih

Hočem najti tvojo podobo.

 

V mestu, na polju, doma, zunaj,

Tvoja nežna podoba je božana;

Zliva se, ko zaspim,

Z mojo zadnjo mislijo;

Ko se prebudim, te vidim

Preden sem videl svetlobo,

In moje srce je hitreje pri tebi

Kot je dan pri moji veki.

 

Odsoten, te ne zapustim;

Vse tvoje besede, jih razumem.

Preštevam tvojo skrb in tvoje korake;

Kar čutiš, si predstavljam.

Blizu tebi sem spet nazaj,

Sem v nebesih, to je norost;

Diham le ljubezen,

In tvoj dih si želim vdihniti.

 

Tvoje srce je moje vse, moje dobro, moj zakon,

Tebi ugajati je vse, kar si želim;

Nazadnje, v tebi, skozi tebe, zate,

Diham in se trdno držim življenja.

Moja ljubljena, moj zaklad!

Kaj naj dodam temu jeziku?

Bog! kako te ljubim! No, še vedno

Bi te rad ljubil še bolj.

​

​

Ljubim te, moja ljubezen (Jean de Palaprat)

 

Če bi vedela, kako te ljubim,

umiram, ko te ne vidim;

Iz tvojih pogledov in korakov

si postavljam najvišji zakon.

 

Vedno te bom ljubil enako

do vrat trpljenja.

Morda vidiš, kako se spreminjajo tvoji čari,

a nikoli moja ekstremna ljubezen.

 

Lastništvo, starost, grdo,

nič ne more ugasniti gorečnosti,

ki si jo vnela v moji duši.

 

Da bi napačno sumila to!

Ah, nežna ljubezen, ljubil te bom,

tudi če bi postala moja žena.

 

 

Mislim nate, moja ljubezen (Benjamin Dumur)

 

Mislim nate, ko se rojeva zarja

in napoveduje sijajno zvezdo dneva,

Mislim nate, ko sonce obarva

svojimi žarki obrobne griče;

Mislim nate, moja ljubezen.

 

Mislim nate, ko se prosta čebela

prileti kraljici cvetja,

Mislim nate, ko ptica gozda

udari v odmev s svojimi laskavimi toni;

Mislim nate, moja ljubezen.

 

Mislim nate, ko občutljivka

samo na dotik izgubi svojo svežino,

Mislim nate, moja bolj ujeta duša,

strah me je, da bi prizadel tvoje uho in srce;

Mislim nate, moja ljubezen.

 

Če bi nekega dne najbolj nežen ljubimec

čutil muke ljubezni,

O bogovi! kakšna sreča, da te vidim in slišim

tvoj nežen in lep glas, ki ponavlja:

Mislim nate, moja ljubezen!

​